Zakaj je 90 odstotkov ljudi desničarjev? Znanost ponuja več odgovorov

Pomislite, kolikokrat na dan uporabljate roke za vsakodnevna dejanja, kot so prijemanje, rezanje, pisanje ali recimo dvigovanje telefona z mize.

Približno 90 odstotkov ljudi, ki to berejo, to naredi z desno roko, ne da bi se pri tem za to zavestno odločili. Nekaj drobnih trenutkov, preden so roko zares uporabili, so o tem odločili možgani, ne da bi o tem povprašali za mnenje.

Ta pristranskost uporabe desne roke je tako dosledna, tako trmasto univerzalna v vsaki kulturi in na vsaki celini, ki smo jo kdaj preučevali, da zahteva razlago, piše Forbes Srbija.

Zgodba o prevladi desne roke sega milijone let nazaj in prepleta evolucijski pritisk, arhitekturo možganov, embrionalno biologijo in odmerek genetske kompleksnosti, ki je še nismo povsem razvozlali.

Desnoročnost je pri ljudeh edinstvena

Tehnični izraz za dajanje prednosti eni roki pred drugo je "manualna lateralizacija". In ta ni značilna le za ljudi.

Mnogi vretenčarji in celo nekateri nevretenčarji kažejo individualne preference glede uporabe rok oziroma okončin. Tako so recimo pri psih samci pogosteje "levotačni", samice pa "desnotačne". Tudi hobotnice kažejo preference pri uporabi lovk.

A medtem, ko je pri živalskih vrstah preferiranje leve oziroma desne okončine vezana predvsem na posameznika in je populacija razdeljena približno 50/50, je pri ljudeh drugače.

"Desna pristranskost" je pri človeški vrsti prisotna na ravni skoraj celotne populacije. V skoraj vsaki človeški družbi, ki smo jo kdaj preučevali, je namreč približno 90 odstotkov ljudi desničarjev.

Pri drugih vrstah obstajajo individualne preference, vendar je populacija razdeljena približno 50/50.

Očitno se je v naši rodovni liniji zgodilo nekaj pomembnega, nekaj dovolj pomembnega, da je celotno vrsto nagnilo na eno stran.

Fosilizirana zgodovina "dominantne roke"

Najzgodnejši vpogled v ta "odklon" nam ponujajo fosilna orodja.

Izdelovalci najstarejših znanih orodij, starih 2,6 milijona let, so bili pretežno desničarji. To je izjemno odkritje, saj pomeni, da so hominini (predniki sodobnega človeka) že pred obstojem sodobnega človeka kazali isto pristranskost, kot jo imamo danes.

Desno pristranskost kažejo tudi ostanki neandertalcev, naših najbližjih, izumrlih sorodnikov.

Neandertalci so pogosto uporabljali zobe kot “tretjo roko” — za držanje hrane, kože ali rastlinskih vlaken, medtem ko so z drugo roko rezali z orodjem (na primer s kamnitim nožem). Pri tem je rezilo pogosto nehote oplazilo sprednje zobe (sekalce) in na njih pustilo drobne praske.

Če je posameznik desničar in orodje (rezilo) drži v desni roki, material pa drži z zobmi, gibanje noža poteka diagonalno. Praske, ki jih nož lahko pusti na zobeh so zato usmerjene od zgoraj levo proti spodaj desno. In prav tako usmerjene praske so našli na zobeh večine neandertalcev.

Še več, takšne praske so našli celo na zobeh otrok, starih od šest do osem let.

To kaže, da se dominantna roka ni razvila v odraslosti, temveč veliko prej – kar ima verjetno močno biološko podlago.

Lateralizacija se je gradila skozi desetine milijonov let

Še bolj pa je obsežna primerjalna študija evolucije možganov primatov pokazala, da so se nevrološki temelji človeške lateralizacije gradili več deset milijonov let.

Raziskovalci so odkrili ključne spremembe v simetriji prednjih možganov, ki so se zgodile že pred približno 30 milijoni let pri prednikih opic, pred približno 10 milijoni let pa je prišlo do še ene reorganizacije v rodu Homo-Pan (prednikih človeka in šimpanzov).

Ko se je pojavila naša vrsta, so bili njeni možgani že preoblikovali.

Štiri glavne razlage

Zavedanje, da je desničarstvo starodavno in univerzalno, pa ne odgovori na vprašanje: Zakaj desno? Zakaj ne levo? Zakaj ne 50/50?

Raziskovalci so predlagali štiri hipoteze, ki se med seboj ne izključujejo. Vse pa imajo verjetno določeno težo.

Hipoteza o uporabi orodja

To je verjetno najbolj intuitivna hipoteza. Precizna manipulacija (na primer, oblikovanje kremena ali kosti, izdelava osti za sulice in podobno) je asimetrično delo.

Dominantna roka opravlja fino delo, druga pa stabilizira. Naravna selekcija bi dajala prednost posameznikom, katerih nevronsko "mreženje" je to delitev dela pospešilo in naredilo zanesljivejšo. In skozi milijone let je prevladovala desna roka.

Hipoteza o komunikacijskih gestah

Pri ljudeh se center za razumevanje in uporabo jezika nahaja pretežno v levi možganski hemisferi, ki nadzoruje desno stran telesa.

Pojav govora in gest kot povezanih sistemov je morda poglobil povezavo med prevlado leve hemisfere in preferenco desničarjev.

Ko je jezik postal bistven za preživetje, je leva hemisfera postala "glavni upravljalec" možganov, desna roka pa ji je sledila.

Hipoteza hierarhičnega delovanja

Ideja te hipoteze je, da kompleksna vedenja, ki vsebujejo zaporedna dejanja (na primer. kuhanje, gradnja zatočišč, izvajanje ritualov) zahtevajo nekakšno "vodenje projektov" v možganih.

Obstaja razlog za domnevo, da je leva hemisfera boljša pri takšnem hierarhičnem načrtovanju, kar bi spet potegnilo finomotorični nadzor proti desni roki.

Učenje in posnemanje drugih

Smo vrsta, ki ji je posnemanje "v genih".

Nekomu (staršu ali učitelju), ki nam kaže, kako na primer zavezati vrv, oblikovati skledo ali pisati, veliko lažje sledimo, če uporabljamo isto dominantno roko.

V populaciji, ki je bila že tako pristranska do desničarstva, so družbene koristi prilagajanja večini to pristranskost skozi generacije še okrepile.

Kot rečeno, nobena od teh hipotez sama po sebi ni zadostna. Skupaj pa prikazujejo dominantno roko kot produkt biomehanike, nevrolingvistike, kognitivne arhitekture in socialnega učenja – oziroma kot lastnost, ki je bila hkrati uporabna na več različnih načinov.